Skupno število ogledov strani

sobota, 30. junij 2012

orehov liker ... se nadaljuje...


Že lansko leto sem se sosedi priporočila za orehe, toda letos ni na njenih drevesih niti enega. Tako sem "nažicala" dvajset orehov pri prijateljici, ki jih je tudi ona nažicala pri sosedih.
Zgleda da je deževje in slana naredilo svoje in letos pri nas ni letine orehov, vsaj na mojem koncu.
Brala sem, da je treba orehe za orehovec nabrati 24. junija (nekje piše, da jih je treba nabrati ponoči tistega dne).
Ma... drži ali ne... jaz sem jin dobila včeraj in jih takoj namočila v domače žganje (šnops).

Iz vseh receptov, ki sem jih dobila na internetu in recepta, ki mi ga je dala prijateljica, pri kateri sem pred leti poskusila odličen orehovec, sem sestavila recept, ki mi najbolj ustreza glede dodatnih sestavin. Nekateri recepti narekujejo sladkor takoj v kozarec, nekateri na koncu (prekuhan z vodo in ohlajen dodan likerju).
Jaz bom naredila po drugi varianti, ker se ponavadi likerji delajo tako.
Tudi glede dodanih zelišč in začimb se recepti razlikujejo (muškatni orešček, limona in limonina lupinica, klinčki...)
 



sestavine:

1 liter domačega žganja (tropinovec)
20 zelenih orehov (tudi če je kakšen več ali manj)
1 cimetova palčka
1 strok vanilije
lupina 2 bio pomaranč
vejica melise
vejica mete
2 dl vode
200 g sladkorja


Orehe sem oprala, posušila in zrezala na rezine (nekaj tudi na polovico in potem še na četrtine. Oreh je tapravi, če se reže ne preveč na trdo in niti preveč na lahko. Priporočam rokavice, jaz imam še sedaj rjave prste.
Zrezane orehe sem dala  v večji steklen kozarec. Na vrh sem nalila žganje in zaprla. Postavila sem v topel prostor, kjer je čimveč sončka.
Meliso in meto bom dodala čez kakšen teden, skupaj z drugimi dodatki, ker v tem trenutku nimam vseh. Tako piše tudi v receptu moje prijateljice (da se po 10 dneh doda začimbe in zelišča).  


Vsakih nekaj dni bom kozarec pretresla in čez kakšen teden nadaljevala postopek.




četrtek, 28. junij 2012

marmelada iz ribeza in breskev



Lani in letos sem zasvojena s pripravo marmelad v manjših količinah (2, 3... največ 7 majhnih kozarčkov enake marmelade). Prav mi pride vse, kar raste v moji bližini (razen pomaranč, breskev... ki jih kupim ) in kar je kakorkoli primerno za izdelavo marmelade, seveda z nekaj občutka, kakšna marmelada lahko nastane in nekaj izkušenj in teorije.  


 

Moj grmiček rdečega ribeza je obrodil ravno toliko, da sem lahko naredila  marmelado, hm ... ravno toliko, da bi ga lahko kar tako pojedli, ali da bi naredila kakšno pecivo... odločila sem se za marmelado. Takšno, ki je nisem še nikoli jedla,  želela sem dodati še  eno sadje, ki je malo bolj nežnega sladkega okusa in ideja je bila... breskev. Ravno sem jih imela v hladilniku. Pa naj bo taka kombinacija:


sestavine za 2 kozarčka:

300 g očiščenega rdečega ribeza
300 g očiščenih na koščke narezanih breskev
200 g želirnega sladkorja



ribez sem očistila, oprala in zmlela v kašo (koščice so ostale vse na vrhu...


 Ribezovo kašo sem dala v kozico, dodala na koščke narezane breskve in sladkor. Počasi sem kuhala cca 10 minut, nato zmiksala s paličnim mešalnikom in kuhala še 10 minut.

Marmelado sem preložila v kozarčke, jih zaprla s pokrovčki in dala v ugasnjeno pečico, kjer so se prej sterilizirali kozarčki, da se je marmelada počasi ohlajala in so se pokrovčki lepo upognili. 




Marmelada je zelo dobra, (kar je je ostalo v kozici sem pojedla z žličko, ko se je ohladila in lahko rečem, da je tudi gostota ravno pravšnja).



Njena barva je živo zdeča... škoda le da sta samo dva kozarčka... 





 

torek, 26. junij 2012

ruj ob sončnem vzhodu... kraško polje ob sončnem zahodu


            
 
  
                                                                        ruj cveti ....



                                   
                                                                 ob jutranjem sončku ...



                
                                                s soncem obsijan rob travnika... proti večeru ...  










                                                         kraško polje ob sončnem zahodu...




     
                                                           z druge perspektive...



 

                                                                 nekaj trenutkov zatem... 
  




sobota, 23. junij 2012

tozzetti z olivami in timijanom



Kako bi se jim reklo po naše... mogoče slani domači prijatelji (ker so domači prijatelji podobni toskanskim cantuccinom). In tozzetti so ene vrste slani cantuccini. Jaz sem jih poimenovala v originalu, čeprav ta recept ni prav tipičen za tozzette.  Je malo oz. precej drugačen. Ne vsebuje jajc in štručko se prereže pred pečenjem, Po končanem pečenju se jih nič več ne da ponovno v peč. Recept, ki sem ga jaz preizkusila, je tak in glede tega ga nisem hotela spreminjati, vsaj tokrat ne. 
Seveda jih lahko damo po pečenju nazaj v peč za nekaj minut, da se še po vrhu rezine zapečejo in postanejo bolj krokantne. Testu lahko dodamo tudi kakšno jajce, kot je v večini receptov za to slano pecivo. Tako bodo tozzetti bolj "kompaktni".

Spodaj je recept, po katerem sem jih jaz naredila, ki je še kar spremenjen glede na prvoten recept. 
No, upam, da sem bila dovolj razumljiva... ali pa ne, mogoče sem s to razlago malo zakomplicirala. 







sestavine za 2, 3,  4 ali 5 oseb, odvisno od tega ali ponudimo kot prigrizek, predjed ali samostojno jed in odvisno koliko kdo poje:

270 g moke (jaz 170 g pšenične, 50 g koruzne, 30 g riževe in 20 g sojine)
2 žlički pecilnega praška
1/2 žličke soli
30 g masla
20 g olivnega olja
1 navadni jogurt
1 žlička posušenega sesekljanega timijana
70 g črnih izkoščičenih sesekljanih oliv

Zmešamo moke (lahko pa delamo samo s pšenično). Dodamo pecilni, sol, stopljeno maslo, olivno olje, jogurt, posušeni timijan in olive. Zmešamo z leseno žlico, potem pa še malo pognetemo z rokami.
Štruco položimo na pekač obložen s peki papirjem, zrežemo na rezine in damo v pečico na 170 stopinj za 30 minut. Zadnjih 5 minut dvignemo temperaturo na maksimum, da tozzetti dobijo lepo zlatorjavo barvo.

                                                             razrezana štruca pred pečenjem






Rezine ločimo z nožem in še tople ponudimo.
Lahko kot prigrizek, predjed ali samostojeno jed.
Lahko jih obložimo z mariniranimi sardelami ... kot sem naredila jaz, ali kot nam domišljija tisti trenutek narekuje.
 


Odlično je... drugič bom dala rezine tozzettov pred serviranjem malo popeči.

Aja, zraven bi pasal kozarček dobrega belega vina, ki ga jaz nisem spila. Naslednjič, ko bova dva, bom vajo ponovila, takrat z vinom.  



petek, 22. junij 2012

sardele, marinirane s kumkvatom, limono...

Sardele so med mojimi najljubšimi ribami. Vsebujejo omega 3 maščobne kisline, veliko beljakovin, vitaminov in mineralov. Pa še poceni so. In dobre. Vsak petek zjutraj pripelje kombi z ribicami prav pred mojo hišo (tako smo zmenjeni, ker je moj dom na periferiji vasi.)

Včasih kupim brancina ali orado,  lososa, osličke, lignje (kalamare)... odvisno, kaj je dobrega v ponudbi. Pa koliko nas je tisti dan doma in kaj si želimo jesti ... in seveda jaz čistiti.

Tokrat sem vzela sardele.    
Ker sem jih rabila samo zase, sem jih kupila manj (11). Lahko bi jih kupila več in jih očiščene zmrznila, toda tokrat se mi jih prav res ni dalo čistit večjo količino. Pa še boljše so, če so narejene "frišne".
      



za 1 osebo::

11 očiščenih sardel
5 kumkvatov
sok 1/2 limone
extra deviško olivno olje
bazilika
sol  
malo drobtin za posip pekača (jaz sem uporabila mleta bučna semena)

  





Sardele sem očistila in osušila na papirnati brisači.

Večji pekač sem namazala z olivnim oljem in potresla z drobtinami (jaz sem uporabila mleta bučna semena). Sardele sem zložila eno poleg druge.

Dala sem jih v pečico na 160 stopinj za 20 minut. Pripravila sem marinado iz limoninega soka in soka 3 kumkvatov (zelo malo soka imajo), olivnega olja in sesekljane bazilike.

Sardele sem zložila na servirni krožnik, jih malo posolila in prelila z marinado. Na  vrh sem položila na rezinice zrezane kumkvate.

Pokrila sem z najlonsko folijo in dala v hladilnik za najmanj 3 ure.




Tako marinirane sardele so odlične. No, saj nisem pojedla vseh,  v hladilnik sem jih dala, drugi dan so še boljše. 
Če nimamo kumkvata, lahko uporabimo pomarančo ali pa tudi samo limono.
Jaz imam kumkvat doma (mini drevček v loncu).
Zaljubila sem se v kumkvat, ko sem bila v Italiji (La Spezia) in smo ga nabrali kar na vrtu ter ga jedli celega z lupinico. Najprej se mi je zdelo čudno, toda njegov vonj in okus sta me takoj osvojila



Tako pripravljene sardele so odlične na koščku popečenega kruha (jaz sem jih jedla kar na nepopečenem koruznem kruhu... po vrhu sem dala žlico omakce od marinade... mmmmm...zelooo dobro.
Pa skleda solate ali radiča paše zraven. Ali pa kakšna druga poletna solata.


četrtek, 21. junij 2012

frtalja z meliso


Podobno frtaljo je delala moja mama, ko smo bili še otroci. Pa tudi potem, ko smo že odrasli. Ona je dodala še divji koromač. Od takrat mi je ostal v spominu ta vonj po melisi in koromaču, ko se je delala frtalja.
Jaz jo naredim vsako leto v sezoni melise in koromača.

Tokrat sem uporabila samo meliso, ker koromača nisem imela doma. Del pšenične moke sem nadomestila z drugimi mokami.




sestavine za 2 veliki frtalji:

3 jajca
50g pšenine moke
50 g riževe moke
50 g koruzne moke
30 g sojine moke
20 g kostanjeve moke
sojino riževo mleko po potrebi
malo mineralne vode
sol
žlička pecilnega praška
sesekljana sveža melisa

V visoki posodi zmešamo jajca s soljo, mlekom, mineralno vodo, moko in pecilnim praškom. Dodamo meliso in premešamo.
V ponev damo malo olja (jaz olivno). Ko je olje zadosti vroče, nalijemo zmes in počasi pečemo na zmernem ognju na obeh straneh. Dobimo dve frtalji debeli približno 1,50 cm.


Dober tek.

torek, 19. junij 2012

sobota, 16. junij 2012

Muffini s češnjami in čokolado

Še enkrat češnje, tokrat v muffinih.














sestavine za 12 muffinov:


250 g moke
3 žličke pecilnega praška
1/2 žličke sode bikarbone
3 žličke čokolade v prahu
1 žlička kakava v prahu
1 jajce
70 g rjavega sladkorja
70 g stopljenega masla
1 dl melisinega sirupa
2 dl jogurta

nadev:
300 g izkoščičenih češenj
cimet v prahu
žlica rjavega sladkorja






Češnje izkoščičimo in polovičke potresemo s cimetom in rjavim sladkorjem. Premešamo.

Jajce in sladkor penasto vmešamo, dodamo jogurt, melisin sirup, stopljeno maslo in moko pomešano s pecilnim praškom in sodo bikarbono. Tretjino testa preložimo v manjšo posodo in dodamo čokolado v prahu in kakao v prahu.

V pekač za muffine damo papirnate modelčke, jih do polovice napolnimo s svetlim testom (ena žlica), na vrh dodamo po 7 polovičk češenj, nato žličko ali dve temnega testa. Na vrh rahlo vtisnemo še po cca 5 polovičk češenj.
Pečemo na 160 stopinj cca  40 minut.



Muffini so rahli kot pena, ne pretirano sladki, ravno takšne sem si želela.











četrtek, 14. junij 2012

rižota s koromačem, žafranom in pestom iz mete in melise

Koromač se je pojavil v moji kuhinji šele zadnje leto. Nekako ga nisem bila vajena uporabiti.
Dobro poznam divji koromač...še iz otroštva, ko je mama naredila frtaljo z meliso in koromačem. Ta mi je ostala v zelo ljubem spominu in vsako leto jo v sezoni večkrat naredim.

Tako, sedaj ga pobliže spoznavam, ta gojeni koromač in moram reči, da me je kar navdušil.

Tokrat sem naredila tole ..... rižoto s koromačem in... dodatkom pesta iz mete in melise





sestavine za 2 osebi:

1 velik gomolj koromača
3 žlice olivnega olja
1 lovorjev list
noževa konica  žafrana
sol
150 g riža parboiled

Koromač sem dobro oprala in zrezala na debelejše rezine (nisem ga rezala na majhne koščke).
V vrelo vodo sem dala  sol in lovor ter dodala koromač. Kuhala sem cca 10 minut. S penovko sem pobrala koromač in kozice. Nekaj rezin koromača in zelene dele sem prihranila. Ostali koromač sem sesekljala s paličnim mešalnikom v kremo.
Na olivnem olju sem podušila rezine koromača, ki sem ga prihranila in dodala riž. Zalila sem z vodo, v kateri se je kuhal koromač, dodala žafran in kuhala cca 15 minut. Po potrebi sem dosolila. Odstavila sem in dodala kremo iz koromača. Za intenzivnejši okus sem dodala žlico pesta iz mete in melise. Rižoto sem pustila nekaj minut stati, da so se okusi prepojili in jo postregla.

Dober tek!

sreda, 13. junij 2012

pesto z meto in meliso

Meta je moja nova rastlina, do lanskega leta je v mojem vrtu in mojh cvetličnih lončkih ni bilo. Njen vonj se mi je zdel premočan, da bi ga lahko uporabila v kuhinji. Sedaj me je njen karakter osvojil in previdno in s spoštovanjem sem jo začela dodajati jedem.

Potem sem na tem mestu,  ko sem iskala kakšen recept s koromačem, našla še recept za pesto z mento.
Jaz sem ga priredila po mojem okusu in nastal je ta zanimiv, odličen pesto.




sestavine:

20 listov mente
10 listov melise
100 g pinolov
50 g mandljev
200 ml extra deviškega oljčnega olja
ščepec soli




Vse sestavine se dala v sekljalnik, pritisnila na gumbek in v par sekundah je bil pesto pripravljen. Količino olja sem prilagodila glede na gostoto pesta.

Jaz sem ga že dodala dvem ali trem jedem, več o tem pa kdaj drugič.

Medtem ga lahko na tanko namažemo na popečene rezine kruha (bruskete) in  uživamo v okusih.

V hladilniku stoji kozarček kar nekaj dni, saj zaradi oljčnega olja ne spremeni ne okusa ne videza.   



ponedeljek, 11. junij 2012

češnjev zavitek... še pravočasno


Dežuje, pa spet posije sonce a le za nekaj trenutkov... potem spet dež.
Ja, takšen aprilski je letos junij. Dobro, saj še ni konec meseca. Pravijo, če je na Zofko sončno, bo deževno 40 dni. Zofka je bla 15. maja, torej še par dni bo tako, potem pa bo posijal sonček.
Jah, važno, da v srcu sije sonček, tapravi bo že, še preveč.

Vse to sem začela pisati zato, ker češnje zorijo, vendar jim preveč dežja škoduje. Jaz sem uspela nabrati  še nekaj češenj kakšen dan nazaj, ko je bilo sonce radodarno.

In sedaj je na vrsti češnjev zavitek.


sestavine:

za vlečeno testo:

400 g moke (od tega  50 g koruzne in 50 g kostanjeve)
2 dl tople vode
žlička soli
1 jajce
2 žlici olivnega olja
1 žlica jabolčnega kisa
olivno olje za premaz testa

 
za nadev:

500 g izkoščičenih češenj
2 žlici rjavega sladkorja
cimet
250 g skute
biskvitne drobtine (čokoladni biskvit z mandeljni)

V kruhomatu sem zamesila vlečeno testo iz zgoraj navedenih sestavin, ga razdelila na 2 hlebčka, premazala z olivnim oljem, zavila v prozorno folijo in pustila počivati nekaj ur.  

pripravila sem nadev:


češnje sem izkoščičila, dodala sladkor, cimet 

skuto in biskvitne drobtine




testo sem razvaljala na manjši pravokotnik, ga namazala z olivnim oljem  in razvlekla z rokami v  pravokotno obliko (naj povem, da sem nekaj testa po vlečenju obrezala, da je nastal pravi pravokotnik.)


na testo sem položila nadev do manj kot polovice (glej sliko),  zavila s pomočjo prta (pri vsakem obratu sem narahlo pomazala vrh zavitka s čopičem, ki sem ga pomakala v kozarček z olivnim oljem). Mogoče se zdi preveč maščobe, toda po vseh zavitkih, ki sem jih do sedaj delala in po vseh izkušnjah, je to edini način, da testo po pečenju postane krhko, tankolistno. Meni se zdi extra deviško olje na 160 stopinj bolj zdravo, kot maslo, ki se ponavadi uporabi za mazanje testa. To je seveda moja izkušnja in moje mišljenje. .

Zavitka sem položila v pekač, prešpikala z zobotrebcem na več mestih in pekla na 160 stopinj 1 uro.


Ko sem zavitka vzela iz pečice, sem ju s čopičem pomazala z malo vode, pokrila s krpo in pustila, da se malo ohladi. Ne do konca ohladi, ker sem ga še toplega potresla z mletim sladkorjem in ga poslikala.







 odrezala košček...







 poskusila...







ja, tega se ne vidi,  vendar... mhmmm... zelooo dober

p.s. zavitek se ni "polulal"  na krožniku, temveč sem jaz dekorirala krožnik z nekaj kapljicami češnjevega soka, zavrtela malo krožnik v vse smeri in so nastale take "stezice". Ko sem posula z mletim sladkorjem,  je prostor, kjer ni bilo soka ostal suh in sladkor se ni stopil. Zato tak efekt. No, nič posebnega, želela sem samo malo kontrasta, da ne bi bilo vse belo.